Ob kateri starosti začnemo seksualizirati dekleta?

Malo moških se zaveda, da smo ženske pretirano seksualizirane že od zelo mladih let naprej. Ženske to nekako jemljemo kot samoumevno in se tega hitro privadimo, saj nam drugega v dani situaciji ne preostane. Ko smo otroci mislimo da nekatere stvari pač so take kot so in kasneje, kot odrastemo, o njih sploh več ne razmišljamo. So del naše realnosti. Pa smo se kdaj sploh vprašale, pri kateri starosti smo prvič začutile, da nas nekdo gleda kot na seksualni objekt?

Twitter uporabnik ZELLIE je ženskam zastavil prav to vprašanje: 

Dobil je veliko pretresljivih odgovorov, ki nakazujejo na to, da je starost, pri kateri se začne seksualizirati dekleta, vedno nižja!!

Končna statistika kaže, da je najpogostejša starost 11 in 12 let, mnogo pa jih je bilo tudi že mlajših. 

S takimi in podobnimi zgodbami se mlada dekleta oz. otroci (!), srečujejo vsakodnevno. Samo zato, ker je to dejstvo in del naše realnosti še ne pomeni, da je to tudi pravilno in da moramo to sprejeti, se "vdati v usodo." Še vedno so nekateri ljudje mnenja, da zahodna kultura feminizma ne potrebuje več, nam pa se zdi, da so ravno take izpovedi in taki dogodki trden dokaz, da je feminizem še vedno izjemno pomemben in da imamo na področju žensk in varnosti mladih deklet še veliko, veliko dela!! 

#YesAllWomen

Veliko ljudi se še vedno ne zaveda prisotnosti seksizma v naši družbi. Vsak izmed nas zanjo nosi del odgovornosti. Ko se je pred kratkim na twitterju pojavil hashtag #NotAllMen, da bi opozoril na to, da niso vsi moški seksisti, se je v odgovor temu kasneje pojavil še hashtag #YesAllWomen, ki opozarja na to, da so vse ženske na svoj način žrtve seksizma, čeprav niso vsi moški seksisti. Hashtag je v nadaljevanju opozarajal na probleme, s katerimi se ženske srečujejo vsakodnevno, vsakič ko stopijo iz hiše ali pa celo v lastni hiši. V nadaljevanju objavljamo nekaj najbolj zgovornih in popularnih #YesAllWomen tweetov. Še enkrat poudarjamo, da se zelo zavedamo, da niso vsi moški seksisti; hvala bogu, da je tako. Dejstvo pa je, da se vse ženske na svoj način bojujemo s seksizmom in da nam brez pomoči prav moških ne bo uspelo končati degaradacije. 

VIR 1 

VIR 2

TURKI ZAVZELI ULICE V MINI KRILIH

11. februarja je bila v Instanbulu brutalno umorjena 20-letna študentka Ozgecan Aslan, ki se je upirala poskusu posilstva. Krutost njenega umora je močno pretresla in razjezila aktiviste, ki se zavzemajo za enakopravnost žensk, saj je Ozgecan ena izmed mnogih žensk, ki jih dočaka takšna srce parajoča usoda; lansko leto naj bi bilo v Turčiji umorjenih okoli 294 žensk. Aktivisti so se odločili, da je potrebno narediti konec tabuju nasilja nad ženskami; potrebno je o tem spregovoriti in se začeti proti temu tudi boriti.

Na Ozgecaninem pogrebu so njeno krsto nosile samo ženske. Turški predsednik je priznal, da je nasilje nad ženskami “krvaveča rana” Turčije, premier pa se je zaobljubil k temu, da bodo čimprej pričeli z iniciativo, za zmanjšanje nasilja nad ženskami. Vsekakor so take izjave napredek v boju za enakopravnost, hkrati pa feministična združenja v Turčiji opozarjajo, da se politiki še vedno ne zavedajo kako veliko odgovornost nosijo tudi sami, saj pogosto legitimizirajo nasilje nad ženskami s svojimi izjavami, da naj posiljena ženska donosi otroka in da naj ženske ne nosijo mini kril.

Zelo presenetljiva, a seveda dobrodošla in vsekakor nujno potrebna, je reakcija moških, na umor Ozgecan. Na twitterju so začeli pravo akcijo, imenovano #Ozgecanicinminietekgiy, kar v prevodu pomeni “obleci mini krilo za Ozgecan.” Moški se torej oblečejo v mini krilo in s tem izrazijo podporo vsem Turški ženskam, hkrati pa v svet pošiljajo sporočilo, da je nasilje nad ženskami absolutno nesprejemljivo, ne glede na to, kaj imajo oblečeno. Akcija se je razširila tudi na ulice; moški so v mini krilih zavzeli ulice in opozarjali na nasilje in diskriminacijo, s katero se ženske srečujejo vsak dan. 

VIR 1

VIR 2 

Vzljubimo ogledalo!

Ste si postavile novoletne zaobljube? Je ena izmed njih to, da (končno) vzljubite svoje ogledalo? 

Bloggerka Jes Baker in fotografinja Jade Beall sta združili moči in ustvarili gibanje imenovano #LoveTheMirror, s katerim spodbujata tako ženske kot moške naj končajo vojno proti svojemu telesu, naj vzljubijo ogledalo in naj se zavejo, da so njihova telesa čudovita točno takšna, kot so. Gibanju se pridružite tako, da na Facebook ali Twitter objavite svojo fotografijo s pripisom #LoveTheMirror in pa zaobljubo "This year, I will love the mirror." (To leto bom vzljubil/a ogledalo). Seveda lahko delite tudi svoje razloge zakaj je za vas  ta korak pomemben; spodaj delimo le nekaj fotografij, ki povzemajo razloge mnogih žensk in moških. 

Vse slike so last Jade Beall. VIR: www.themilitantbaker.com

#BeenRapedNeverReported

Pretekli teden je socialno omrežje twitter prepravil hashtag s pomembno sporočilnostjo #BeenRapedNeverReported. Gibanje, ki je postalo globalno in povezalo več milijonov žrtev spolne zlorabe po vsem svetu.
 

Posilstvo je danes eden izmed najpogostejših neprijavljenih kriminalnih dejanj. V Sloveniji letno obravnavajo približno 50 do 60 primerov posilstev. Težava je, da še vedno več kot 80% žrtev storitelja in samega dogodka ne prijavi.

Spolna zloraba je za žrtev izredno travmatična. Pogosto slišimo opazke, kot so: ''Kaj pa nosi tako kratko krilo'' ali ''saj se je sama ponujala''.Take opazke so nesprejemljive! NOBEN FAKTOR NE DOVOLJUJE, DA NEKDO SPOLNO IZRABI NAŠE TELO! S tem povzroči tako telesne kot tudi izredno hude psihične posledice.
Zaskrbljujoče je, da so žrtve tako otroci, mladostniki kot tudi odrasli ljudje, moški in ženske, v zakonski zvezi, zunajpartnerskem odnosu ali v drugem odnosu, in se dogaja v domačem in tujem okolju. V vsakem primeru KAKRŠNAKOLI ZLORABA IZ KAKRŠNEGAKOLI RAZLOGA V KAKRŠNIKOLI SITUACIJI ALI ODNOSU, NI DOVOLJENA!!!

V nadaljevanju je nekaj tweetov, ki razkrivajo resnice....

Vsak doživi in se sooči s spolno zlorabo na drugačen način. Dr. Nina Burrows, ameriška psihologinja in specialistka na področju spolne zlorabe pravi, da ni ''pravilnega'' načina soočanja. Žrtev lahko spremeni pogled na svet in na samega sebe. Na zunaj pogosto deluje popolnoma normalno, medtem ko je v notranjosti v popolnem kaosu. Najpogostejši je občutek krivde. S tem ko prevzamejo odgovornost za storjeno dejanje, pridobijo nadzor nad situacijo in mislijo, da bodo s tem lažje preprečile ponovitev. Pogost je tudi občutek osamljenosti, izolacije in praznine. Žrtve je strah spregovoriti, ker se bojijo, da bodo naletela na gluha ušesa, neodobravanje ali celo obtožbe, kar je praksi žal zelo pogosto...
 

Podatek, da več kot 80% primerov ni prijavljenih je zastrašujoč. Zakaj žrtve ne prijavijo posilstva je vedno aktualno vprašanje. Najpogosteje zlorabe ne prijavijo iz strahu, da jim drugi ne bodo verjeli, zaradi groženj storilca, ki ga po možnosti še poznajo in v družbi velja za ugledno osebo in ker jih lastna krivda lahko usmeri v mišljenje, da so si napad celo zaslužile. Med ključnimi vzroki nizkega števila prijav je tudi sodni sistem. Na zališanjih, žrtve najpogosteje prvo vprašajo ali so bile alkoholizirane, kako so se obnašale in kaj so imele oblečeno. Za tem pogosto sledijo podrobna vprašanja o uporabi alkohola in drugih substancah, podatki o duševnem zdravju itd. Vsa vprašanja so usmerjena na žrtev kot krivca za storjeno dejanje, pa naj bo to zaradi izgleda ali obnašanja, s čimer žrtve retravmatizirajo zaradi neprestanega ponavljanja zaslišanj. Posledica tega je, da je izredno majheno število obravnavanih primerov zaključen z obtožbo.
 

V Sloveniji je spolna zloraba kaznovana od enega do petnajst let zapora, v primeru, da gre za osebe mlajše od 15 let je kazen od treh do osmih leti zapora, v primeru uporabe sile ali grožnje pa do 15 let zapora.
 

Vse bralce tega članka, ki so bili kdaj v življenju spolno zlorabljeni pozivam, da o tem spregovorite, prijavite policiji in poiščite psihosocialno pomoč. Na twitterju je #BeenRapedNeverReported še vedno aktualen, zato se skupaj pridružimo gibanju in ustvarimo pomembno spremembo za sebe in za naslednje generacije.