Bi šla na odbojkarsko tekmo?

Zakoni se razlikujejo od države do države, prav tako veljajo različni zakoni, ki določajo obnašanje žensk ter kot taki ne veljajo za vse državljane določene države, ampak le za del državljanov. Primer izvrševanja takšnih zakonov je država Iran, kjer so pred kratkim priprli petindvajset letno Iranko in Britanko Ghoncheh Ghavami, ker je hotela gledati odbojkarsko tekmo moške ekipe, kar je za ženske prepovedano.

Diplomirana pravnica iz Londona je bila skrivoma zaslišana na Teheranskem revolucionarnem sodišču, kjer so jo spoznali za krivo širjenja propagande proti režimu. Od njene aretacije 20. junija na stadionu Azadi (ali »Svoboda« v perzijščini) v Teheranu, kjer naj bi iranska moška reprezentanca igrala z Italijo, je minilo že skoraj 5 mesecev, šele 23. septembra pa je izvedela, da so jo obtožili s širjenjem propagande proti režimu. Obtožba te vrste večinoma pomeni večletno zaporno kazen, vendar so jo v tem primeru obtožili na eno leto.

Iranski predsednik Hassan Rouhani je branil odločitev sodišča rekoč, da skušajo le v polnosti spoštovati zakon. Direktorica britanskega Amnesty International Kate Allen pa je izjavila, da je sramotno že samo to, da so iranske oblasti sploh sprožile postopek proti Ghoncheh. Brat Iman, ki živi v Londonu, je rekel, da upa na sestrino premestitev v drug del zloglasnega zapora Evin, ki je znan po političnih zapornikih ter aktivistih, saj je trenutno v samici, starši pa iščejo način, da bi ji kazen zmanjšali (saj nima pretekle kriminalne kartoteke) ali dali možnost varščine.

Kate Allen je še dodala, da je Ghoncheh Ghavami zapornica vesti, ter da bi iranska vlada morala, namesto da preganja mirne protestnike proti diskriminaciji žensk v državi, opustiti diskriminacijske zakone dovoliti ženskam, da se svobodno udeležujejo vseh športnih prireditev v prihodnosti. Spletna stran Change.org, ki jo je začel Iman Ghavami, je s peticijo že zbrala več kot 700.000 podpisov za njeno izpustitev. Tudi sami lahko prispevate svoj podpis in morda prinesete še dodatni glas k pozivu za enakost med spoloma. (http://www.change.org/p/david-cameron-hassanrouhani-bring-my-sister-home-freeghonchehghavami)

To je le še ena od mnogih praks, s katerimi se morajo soočati ženske po svetu. Če je enakost med spoloma v zahodnih deželah bolje udejanjena (čeprav kljub temu ni idealna), je v drugih deželah ta še vedno kruto zatirana, kjer se dogajajo reči, proti katerim je že sama prepoved obiskovanja športnih prireditev morda samo nevšečnost, s katero se sooča eden od spolov, a je vendarle tudi ta del politike neenakosti, ki še vedno določa večino svetovnih držav, ene bolj ter druge manj.