DVOJNI STANDARDI (drugi del)

Prejšnji teden smo pisale o tem, s kakšnimi dvojnimi standardi se srečujemo ženske. Ta teden pa ste na vrsti moški! V nadaljevanju predstavljamo nekaj dvojnih standardov, pred katere so moški vsakodnevno postavljeni. Kot smo napisale že pri prejšnji objavi, je zavedanje teh standardov prvi korak do spremembe. Ob branju vas vabimo k razmišljanju o tem, kaj lahko sami storite (pri sebi, v vsakodnevnem življenju), da ti standardi prenehajo biti dvojni.

1. Izkazovanje čustev

Za ženske je precej normalno, da pokažemo čustva navzven. Nihče nas ne obsoja, če jokamo, če nas je strah, če nas je sram itd. Nihče nam ob čustvovanju ne reče, da nismo prave ženske. To, da ženske izkazujejo čustva, je pač normalno. Pri moških pa ni tako. Že kot otroci se fantki srečujejo s tem, da okolica zatira njihovo izkazovanje čustev. Najbolj pogosta zatrta čustva so žalost (“ne jokaj!”) in pa strah. Ta čustva so moškim dovoljena samo v izrednih situacijah. Pogosto se izkazovanje čustev pri moških poveže z oznako oz. obsodbo, da ni pravi moški. “Kakšen dec pa si! Jočeš kot baba!” Zelo podobno je pri strahu; moški naj bi vedno bil pogumen in neustrašen, če pokaže čustva strahu je takoj označen za mevžo, revo in zopet ni “pravi moški.”

2. Žrtve nasilja

Ni res, da so žrtve nasilja nasprotnega spola samo ženske. To se dogaja tudi moškim. Žalostno je, da se širša družba pogosto posmehuje moškim, ki so bili žrtve nasilja žensk, npr. svojih partnerk. Zopet se jim nalepi oznaka, da sploh niso pravi moški. Da bi se morali biti sposobni braniti, da so fizično močnejši. Da so reve. Fizično nasilje vedno spremlja tudi psihično in nobeno nasilje ni zanemarljivo, ne glede na to, kakšnega spola je žrtev ali nasilnež. Vsako nasilje moramo obravnavati resno in čisto vsaki žrtvi nuditi pomoč, namesto da jih stigmatiziramo in jim lepimo oznake. Vsak izmed nas je lahko žrtev nasilja, ne glede na spol!

3. Žrtve posilstva

Posilstvo seveda spada pod (spolno) nasilje, vendar je pomembno, da se ga še posebaj izpostavi. Mnogo ljudi še vedno misli, da ženske ne morejo posiliti moških. To ni res! Moški je lahko posiljen s strani ženske in ta dogodek je zanj ravno tako travmatičen, kot katero koli drugo posilstvo! Redko kateri moški si upajo priznati (tudi samim sebi), da jih je posilila ženska in tisti, ki to priznajo, so soočeni z navalom posmehljivih opazk, kot so npr. “zagotovo si užival,” “saj to ni mogoče,” “to so sanje vsakega moškega,” itd. Vsakemu je težko govoriti o izkušnji posilstva, zato moramo osebi, ki se opogumi in o tem spregovori, nuditi 100% podporo! Nikakor se mu ne smemo posmehovati ali namigovati, da si je za posilstvo kriv sam! To velja tako za moške, kot za ženske. Torej, še enkrat: Tudi moški so lahko posiljeni s strani žensk. Tudi to posilstvo je izjemno travmatično. Ne, niso v njem uživali. Ne, niso si krivi sami. Ja, potrebujejo vso podporo in pomoč, ki jo lahko dobijo!

4. Finančna stabilnost

Moški so postavljeni pred standard, da morajo (predvsem finančno) skrbeti za svojo družino in partnerko, za ženske pa to ne velja. Ženske ne slišijo, da niso prave ženske, če moški finančno skrbi za njih. Tudi sami moški se pogosto počutijo zelo slabo, če finančno ne morejo preskrbeti svoje partnerice ali družine. Gre se za ustaljeno tradicionalno spolno vlogo, ki moškim narekuje, da so “skrbniki družine.” Družba tako na mnoge moške izvaja velik pritisk, predvsem, če so le-ti nezaposleni ali pa zgolj nimajo redne službe. “Kako misliš preživeti svojo družino?”  Problem se pojavlja tudi v primerih, kjer v družini ženska zasluži več kot moški in se ob tem moški počuti manjvrednega oz. nepomembnega, zamenljivega.

Dvojnih standardov, tako za moške kot za ženske, je seveda še veliko več, kot smo jih naštele v naših dveh člankih. Pojavljajo se na vseh življenjskih področjih. Izpostavile smo res najbolj ključne in morda najbolj tipične, v katerih se lahko najde večina ljudi. Če pa bi sami želeli izpostaviti še kakšne, jih seveda lahko dopišete v komentar! :)