Kaj je feminizem?

Ne, to ni sovraštvo do moških. Ne, to ni gibanje za dvig ženskega nad moški spol. To je gibanje za enakost. Zakaj se torej imenuje feminizem in ne boj za enakost spolov? Verjetno zato, ker je ženski spol tisti, ki je navadno potisnjen v ozadje, ki se skriva za moškim spolom, ki dominira javni prostor. Feminizem je tako boj za enakost ženk ravno zato, ker ženske niso imele (in ponekod še vedno nimajo) svojega glasu v svetu, kjer vlada patriarhija.

Podobno vprašanje se večkrat pojavlja ob paradah ponosa. »Zakaj se morajo geji in lezbijke izpostavljati, naj živijo po svoje, pa me ne bo prav nič motilo. Zakaj pa heteroseksualci nimamo svoje parade?« Vendar se morajo izpostaviti prav tisti, ki so zatirani, če ostanejo anonimni, ne bodo dosegli enakih pravic, enake veljave, medtem ko heteroseksualci pravzaprav imajo svojo parado, vsak dan, ko nihče od mimoidočih začudeno ne pogleda, če se moški in ženska poljubljata, homoseksualci in ostali, ki so v večinski oziroma heteronormativni družbi nenavadni, celo nezaželeni, pa se skrivajo v anonimnosti. LGBTQ gibanje ima svoje parade zato, da pride do enakih pravic, prav zato se feminizem tudi imenuje feminizem in ne boj za enakost spolov, saj so ženske tiste, ki v veliko primerih nimajo glasu oziroma je ta manj močan, kljub temu da gibanje stoji za enakost. 

Sovraštvo do moških ima drugo ime – misandrija, prav tako ima tudi sovraštvo do žensk svoje ime – mizoginija; feminizem ni misandrija, čeprav marsikdo meša pomen teh dveh besed. Torej: feminizem je boj za emancipacijo spolov, za njihovo enakost. A obenem je še nekaj več. Ne le boj za enakost, to bi pomenilo, da je moški spol na dobrem položaju, ki ne potrebuje izboljšanja, s tem bi bil edini cilj feminizma ženske preriniti do položaja, kjer se nahajajo moški, vendar to gibanje skuša tlakovati pot dobrim spremembam za vse, ne le za ženski spol, in ne zanika pritiskov, ki jih čutijo tudi moški. 

Koliko ljudi bi sebi reklo, da so feministi? Koliko žensk to reče? Koliko moških? Beseda feminizem ima slab prizvok, pa si tega ne zasluži, ker ne pomeni dominacije žensk nad moškimi, je preprosto delovanje za boljšo družbo za vse, za pozitivno spremembo, za enakost. Kaj ni to ideal, za katerim stoji vsak človek?

India's Daughter

»Ploskati ne moreš z eno roko, potrebni sta dve,« je v intervjuju z režiserko filma Leslee Udwin India's Daughter izjavil eden od moških, Mukesh Singh, ki so bili udeleženi posilstva indijske študentke Jyoti Singh, ki pa je sprožil val protestov proti kulturi, ki ženske potiska ob stran kot objekte moških poželenj in muh. Je res žrtev doprinesla k posilstvu, dekle, ki se je ob osmih zvečer skupaj s prijateljem vračala domov iz kina? Če bi vprašali posiljevalce in tudi njihove odvetnike, ki so tudi v dokumentarcu delili nekaj svojih grozljivih pogledov, krivda ni nikoli samo na eni strani, zdi pa se, da bi najrajši vso krivdo zvalili samo na žrtev, samo zaradi tega, ker je bila zunaj takrat, ko bi morala po njihovem mnenju biti doma kot vsaka »zgledna ženska«. 

Dokumentarec, čigar predvajanje je »največja demokracija na svetu« Indija prepovedala, je zgodba o grozljivem posilstvu triindvajsetletne študentke medicine Jyoti, protestih, ki so sledili, ter pogledih na družbo, v kateri se povprečno vsakih 20 minut zgodi novo posilstvo, skozi oči staršev žrtve, posiljevalcev ter njihovih staršev, sledi pa tudi pogledu odvetnikov. Posilstvo je sprožilo vale protestov in izpostavilo brutalno kulturo, v kateri morajo živeti tudi ženske, vendar se je nikoli ne problematizira in rajši kot sramoto za žensko, ki se tako ne izpostavi, pomete pod preprogo.

Film izpostavi poglede posiljevalcev in njihovih odvetnikov, ki prikažejo patriarhalno miselnost, v kateri so ženske obravnavane kot drugorazredne državljanke, kar prispeva k njihovem vrednotenju. Odvetnik posiljevalcev M. L. Sharma je izjavil: »Imamo najboljši kulturo. V naši kulturi ni prostora za žensko,« kar izraža mizoginijo na akademski ravni, med izobraženimi ljudmi, ne le med revnim slojem, iz katerega prihaja teh šest izpostavljenih posiljevalcev. Sprva so se slišale kritike tega dokumentarca, da zato, ker predstavi tudi nezavidljive razmere revnih iz indijskih slumov, nekako opravičuje dejanja posiljevalcev, vendar gre film globlje od tega. Predstavi poglede na žensko teh moških, ki čakajo na smrtno kazen, vendar ob enem tudi strašljivo perspektivo njihovih odvetnikov, izobraženih posameznikov, ki niso del revnega dela prebivalstva. S tem prikaže splošno stanje družbe, ki ženske porine v manjvreden položaj.

»Če bi moja hčerka ali sestra bila del predzakonskih aktivnosti in s tem sama sebe osramotila in izgubila dostojanstvo s takšnim početjem, bi sam zagotovo takšno sestro ali

hčerko vzel na svojo kmetijo in jo pred lastno družino polil z bencinom in jo zažgal.« Od koga bi pričakovali takšno izjavo in ali sploh od koga? Zagotovo ne od odvetnika, čeprav ta izjava pripada prav A. P. Singhu, ki je nato v svojo obrambo rekel, da je bil pod pritiskom in je bil v izjavo prisiljen, ker se novinarji niso zadovoljili s prejšnjim odgovorom in je to izrekel samo zato, da se jih znebi.

Leslee Udwin, režiserka, je po šestnajstih urah intervjuvanja voznika avtobusa, na katerem se je grozljivo posilstvo zgodilo, in enega od posiljevalcev rekla, da je resnično iskala vsaj kanček obžalovanja v njegovih očeh, vendar ga ni našla. Sam ogled filma pa nikogar ne more pustiti ravnodušnega, dokumentarec pusti pečat na vsakemu, ki si ga ogleda.

Potrebno se je truditi, da se izpostavi problematika kulture posilstva, da ženske dobijo glas in se ne skrivajo več za sramoto, ki jo ta predstavlja, ter da se z ozaveščanjem in spremembami zakonov spremeni tudi družba. Prepoved filma v Indiji, kjer ga BBC ni smel predvajati na Dan žena, kakor ga je po drugih državah, zagotovo ni korak v tisto smer, ki omogoča priznanje nepopolnosti lastne družbe, kar pa je temelj za spremembo.

Film si lahko ogledate tudi na tej strani: http://indiasdaughterdocumentary.blogspot.com/

NE MERI VREDNOSTTI ŽENSKE PO NJENIH OBLAČILIH!

Študentka grafičnega oblikovanja Rosea Lake je za svoj projekt v srednji šoli posnela zelo zgovorno fotografijo z naslovom Judgements (Sodbe), ki zelo zgovorno prikazuje, s kakšnimi obsodbami se srečujejo ženske, zaradi dolžine njihovega krila.

(VIR)

Njena fotografija je navdihnila organizacijo Terre Des Femmes, da ustvarijo močno  kampanijo proti temu, da se ženske obsoja glede na to, kakšna oblačila nosijo. Ženske imamo vso pravico, da se zakrijemo ali odkrijemo kolikor same hočemo. To bi moralo biti odvisno čisto od osebnega okusa in preference, ne pa od tega, kaj nam narekuje družba. Pogosto se dolžina krila povezuje tudi s posilstvom, v smislu, da dekleta, ki hodijo okoli s kratkimi krili kar “prosijo za to” da bi bile posiljene. To je absolutna neresnica in s takimi pripombami za posilstvo krivimo žrtev (ki ni NIKOLI kriva!), namesto, da bi bila krivda pripisana storilcu. Spodaj si lahko pogledate slike, ki govorijo same zase. Prenehajmo z oznakami. Osredotočimo se na osebo, ne na oblačila, ki jih nosi! Vsi smo samo ljudje, naša oblačila nas ne definirajo in nihče si ne zasluži obsojanja na podlagi nesmiselnih družbenih standardov!  

(VIR)

ZVEZDANA MLAKAR IN IZJEMNE ŽENSKE

V petek je Zvezdana Mlakar v oddaji Dobro jutro gostila 14 čudovitih ženskih duš. Pogovor je tekel okoli ženske energije, ženskega medsebojnega sodelovanja, premagovanja ovir in celjenja ran. V Sloveniji je takih skupnosti, predvsem v javnosti, veliko premalo. Ženske se moramo med seboj povezovati in si nuditi podporo. V nadaljevanju si lahko preberete nekaj čudovitih citatov iz oddaje, vsekakor pa srčno priporočamo ogled same oddaje, ki jo najdete na spodnji povezavi. Obljubimo, da boste lahko začutile energijo vseh žensk in boste po ogledu napolnjene z ljubeznijo in pozitivno energijo. Ne bo vam žal! Hvala vsem sodelujočim ženskam v oddaji, za tko čudovita sporočila!

“Priznam, danes se počutim zares doma. Čutim dom v njihovih srcih. Ni se mi treba dokazovati, ni se mi treba bati, da se bo katera spotaknila ob moj izgled, da bo katera iskala napake v mojih stavkih. Dragi moji, v takem svetu bi rada živela!” – Zvezdana Mlakar

“Hvala vsem ženskam, da lahko res širimo to zavedanje, da moramo biti ženske ena drugi zdravilo in ne strup. […] Mi ženske, mi bi morale biti ena drugi kot mame. Zaveznice, učiteljice, podpornice.” – Savina Atai

“Vsaka ženska je ena ženska in ena ženska je vse ženske. […] Vsaka pride in deli svojo resnico, karkoli ta resnica je. In da reče: dovolim si biti slišana, dovolim si biti vidna, to sem jaz!” – Suzana Grau  

“Če se bojite da boste ostale same: poiščite v sebi svojo deklico in jo objemite. Poiščite odraslo žensko in se z njo pogovorite. Povejte ji, da ni sama. Da zmoreta, da sta dve.” – Jana Pristovšek

“Prav je, da podelimo to svojo bolečino, zelo iskreno.” – Petra Greiner

“Kje je naša ženska energija? Kje je naše sestrstvo? […] Ženska energija ustvarja in ne uničuje. Ženska energija vodi, s podpiranjem, z ljubeznijo, z radostjo.” – Varja Kališnik 

Celotno oddajo si lahko ogledate TUKAJ!

Osmi marec - dan žena

Praznik žensk oziroma dan ozaveščanja o ženskih pravicah in boju za enakopravnost spolov je morda v današnjih dneh malce izgubil prvotni namen. Ženskam se prinesejo rože ali manjša darila, že skoraj spominja na nekakšno mešanico materinskega dneva in valentinovega, vendar so korenine praznike drugje.

Dan je nastal na pobudo nemške socialistke, mirovne aktivistke in borke za pravice žensk Clare Zetkin, ki se je že od leta 1889 dalje borila za žensko enakopravnost. Pomanjkljivo enakopravnost med spoloma je na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910 označila za posledico neenake socialne in ekonomske situacije, kar pa se ne more preprosto popraviti z uvedbo pravice do glasovanja na volitvah ali do pravic šolanja za oba spola.

Ženske so sicer pozneje skozi tok zgodovine dvajsetega stoletja v različnih državah postopoma pridobivale volilno pravico, kar je eden prvih korakov k omogočanju enakopravnosti ženskega spola moškemu, vendar so nekatere države, na primer Švica, volilno pravico za ženski spol omogočile šele leta 1971 kot zadnji v Evropi, v Sloveniji leta 1945. Mednarodni dan žena je torej praznik, ki opozarja na težave ženskega spola ki še danes ni idealen in je različen od države do države. V državah zahodnega sveta vlada enakost, vendar se morda za samoumevnostjo te ureditve skrivajo problemi, ki kažejo na še vedno neizenačenost obeh spolov (ženske so na primer tiste, ki so v trenutni finančni krizi najbolj ekonomsko ranljive), v državah tretjega sveta pa je velikokrat ženski spol takoj manjvreden, zaničevan in podrejan.

Potrebno je zavedanje, da v svetu še vedno obstaja spolna neenakost, četudi je ponekod navidezno zabrisana, drugje pa bolj vidna, kar zahteva opozarjanje na težave, s katerimi se še vedno soočamo in ki bi jih včasih najrajše kar pozabili in spregledali. Za ozaveščanje o težavah pa naj pripomore tudi osmi marec, mednarodni dan žena – pot je še dolga.

Zanimivost: na dan žena ima britanski BBC Four na sporedu ob enajsti uri zvečer po našem času film India's Daughter, ki govori o skupinskem posilstvu in umoru 23-letne študentke medicine, ki je sprožil val protestov in zahteve po enakosti žensk v indijski družbi. Film je bil sicer že predvajan v sredo zvečer, sprožil pa je val odzivov, indijska vlada pa je predvajanje v Indiji celo prepovedala.

Trailer filma si lahko ogledate na tej povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=YROBVxk17cM 

Ženske v fantaziji - Cersei Lannister

Zahodnje ali Westeros, kot ga poznamo iz knjig ter televizijske serije, je država fevdalne ureditve, kjer vlada izrazit patriarhalni red, v marsikaterih pogledih so ženske popolnoma zapostavljene, družbene vloge, v katere so vključene, pa jih potisnejo v majhen prostor, ki jim ne ponuja veliko možnosti. Morda ni ravno prvi ženski lik, ki bralcu ali gledalcu pride na misel kot zanimiv feministični lik – večina ljudi si izmišlja različne primerno krute načine, na katere bi lahko ljubljena mati, žena, ljubimka, sestra in hči umrla. Seveda je tu govora o kraljici regentki Cersei.

Morda sta najbolj očitna močna ženska lika v Igri prestolov (Pesem ledu in ognja) Daenerys Targaryen in Arya Stark. Prva raste v močno kraljico, ki se uči iz svojih napak in stremi k osvojitvi izgubljenega kraljestva – želji, ki večinoma pripada moškim -, druga pa podira spolne stereotipe in se že od vsega začetka ne podreja vlogam, v katere je potisnjena – ne mara šivanja (med tem ko je njena sestra Sansa tako odlična v tem), tako kot starejši bratje se rada spušča v boje, pozneje se tudi uči mečevanja, njena pot pa tako postaja bolj in bolj nenavadna in zanimiva skozi napredovanje zgodbe.

V seriji se pojavljajo še raznorazni ženski liki, ki so v marsikaterih pogledih izredno močni, tu se pojavi divjakinja Ygritte, Olenna Tyrell, Brienne of Tarth, Sansa in Catelyn Stark, Melisandre, še posebno zanimive pa so Oberynove hčerke (The Sand Snakes) in Arianne Martell, ki so vzgajane v malce drugačni družbi, kot preostalo kraljestvo, in so že od rojstva vzgajane v ženskam bolj naklonjeni družbi. Arianne je celo naslednica hiše Martell, ženski spol pri tem v Dorniji ni nikakršna ovira, medtem ko v preostalem Zahodnjem je.

Cersei, Jamiejeva dvojčica, rojena Tywinu Lannisterju, lordu Livarske skale (Casterly Rock) in varuhu Zahoda, je potisnjena v vlogo ženske, ki se mora poročiti v družino enakega položaja, iz katerega sama tudi prihaja. Večkrat v poteku njene zgodbe srečamo zamero do tega sistema, s katerim se bori že svoje celo življenje. Okvir družbe, v katero je postavljena, omejuje njeno veliko ambicioznost, tako tudi postane kruta in maščevalna oseba, ki za dosego cilja žrtvuje resnično vse, razen svojih otrok. Brat dvojček lahko postane vitez, mlajši brat Tyrion je prepuščen svojim željam in pameti, medtem ko je sama potisnjena v manj pomembno vlogo, s katero njen oče dosega neke politične cilje, s tem pa Cersei nima izbire in to samo zato, ker je ženska.

Kot dekle je bila pogumna, tudi kruta (do mlajšega brata Tyriona), včasih je spominjala na Aryo Stark, v drugih trenutkih pa na Sanso, ko je sanjarila o tem, da se bo poročila s princem, postala kraljica in imela otroke. Realnost jo spremeni, še posebno ko jo oče poroči s človekom, ki jo je zavračal od poroke dalje in ves čas sanjaril o drugi. Morda res na nek način izpolni svoje ambicije po vladanju kraljestvu kot kraljica, vendar se v njeni glavi ves čas pojavlja misel v različnih oblikah: »Morala bi biti rojena kot moški«.

Njene izkušnje iz svojega življenja se vidijo tudi v odnosu do Sanse. Do nje je sicer kruta, čeprav je Sansa v podobno slabem položaju, kot je bila tudi sama, vendar se kraljičine izkušnje iz svojega življenja zrcalijo v različnih nasvetih, ki ji jih daje. Cersei trdi, da je edini način, na katerega obdržiš ljudi zveste, takšen, da se te bojijo bolj kot tvojih sovražnikov; ter da je ljubezen strup, morda sladek, vendar te na koncu vseeno ubije …

Njen lik je maščevalen, zloben, manipulativen, s svojo osebnostjo ne pridobi veliko oboževalcev, pravzaprav zasluženo. Tudi ko pride do položaja moči, se ne zna ustaviti, tako povsod vidi sovražnike, po smrti njej ljube osebe pa postane še bolj paranoična, kar pa dobi še dodatno podlago za razumevanje, ko bralci (in morda v prihodnosti tudi gledalci?) izvemo za prerokbo, ki jo spremlja že večji del življenja. Vendar Cersei ni takšna zato, ker so ženske pač po naravi manipulativne, vendar se je v takšno osebo razvila zaradi družbe, v katero je bila potisnjena, ker je način, s katerim je prišla do moči (četudi ji ne prinese veliko duševnega miru), tudi edini možni način, ki se ga lahko posluži tako ambiciozna ženska v takšni družbi. Če hoče priti do svojega cilja mora biti manipulativna, odločna, nepopustljiva, v to jo prisili ženskam nenaklonjena družba.

Veliko negativnih kritik je letelo na račun prikazovanja žensk v HBO-jevi seriji – da je seksistična, da količina golote ni okusna …, to je prepuščeno razmisleku in mnenju vsakemu posamezniku, vendar ne gre zanikati, da je položaj žensk v takšni družbi dobro predstavljen, ob branju pa si like še poglobimo in jih lahko razumemo tudi na drugačen način, če se prepustimo branju sicer kar obsežnih romanov. Avtor George R. R. Martin je podrobno opisal mizoginistično družbo, v kateri velika večina prebivalcev te fantazijske dežele živi, notri pa je vključil tudi ogromno količino močnih ženskih likov (pravzaprav pride do majhne težave, če se v tej knjižni seriji nasploh iščejo šibki liki), ki jih še dodatno definira in ponuja razumevanje s pomočjo poglavij, ki so napisani s pogleda različnih oseb samih.

Podpora Predlogu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

V Sloveniji bo prihodnji teden, natančneje v torek 3.3.2015 potekala obravnava novega predloga zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v katerem se poslanci zavzemajo za enakopravnost istospolnih partnerskih zvez.

Ženske na misiji predlog absolutno podpiramo, ker trenuten zakon (Zakon o registraciji istopolnih skupnosti) krši poleg temeljnih človekovih pravic, tudi marsikatere pravne, ekonomske in socialne pravice. V nadaljevanju bom predstavila zakaj DA, DRUŽINSKEMU ZAKONIKU!

Pred zakonom smo pravno vsi enaki, ne glede na osebne okoliščine (rasa, vera, spol rojstvo itd.), med katere sodi tudi spolna usmerjenost. Potemtakem so vsem homoseksualnim osebam kršene temljne človekove pravice enakosti, kar je ugotovilo tudi Ustavno sodišče RS. V tem primeru z legalizacijo istospolnih porok niso kršene NOBENE PRAVICE DRUGIH LJUDI! Svoboda enega človeka se konča tam kjer se začne svoboda drugega. Tako je zakonska zveza (homo ali hetero) dogovor dveh oseb, ki se za to soglasno odločita. Širša populacija pri tem nima vpliva, zato tu ne gre za poseganje svobode drugih oseb, katerih se dotična zakonska zveza ne tiče.

Glavna lastnost zakonske zveze je povezanost dveh oseb, ki sta si blizu, si medsebojno pomagata in se podpirata. V ta opis sodijo tako heteroseksualna kot tudi homoseksualna partnerstva.

Trenutno so kršene tudi njihove pravne, ekonomske in socilane pravice. Kaj to sploh pomeni? V primerjavi z zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnostjo, istospolne registrirane skupnosti trenutno še vedno nimajo pravice do poroke, posvojitve otrok, pravice do zdravstvenega zavarovanja po partnerju, pravice do odstonosti od dela zaradi bolezni partnerja/ke, pravice do nadomestila dohodka za nego družinskega člana in še bi lahko naštevali. Te neupoštevane pravice zelo otežijo življenje istospolnih partnerjev, ter jih v veliki meri prikrajšajo za marsikatero življensko dejavnost. Tak primer so tudi Mavrične družine, ki so v Sloveniji zelo zapostavljene in diskriminirane. Točno število mavričnih družin v Sloveniji ni znano, ker se jih večina ne izpostavlja ravno iz tega razloga. Poleg tega, da uradno ne morejo urediti starševstva ali skrbništva, diskriminacijo doživljajo tudi v šoli s stani učiteljev.
 

Pogosto naletim na argumente zakaj istospolni pari ne smejo posvajati otrok. Ker bodo potem vsi te otroci istospolno usmerjeni, zakaj imajo potem istospolno usmerjene osebe heteroseksualne starše? Tako je tak argument popolnoma neutemeljen. Pogosto tudi slišim, da potrebuje mamo in očeta. Po Teoriji objektnih odnosov, otrok za svoj optimalni razvoj potrebuje materinski in očetovski LIK oz. dve osebi s katerima se lahko identificira. Ni pa nujno, da sta to ravno mati in oče, katerih sta vloge močno družbeno pogojene. Pomembno je le, da sta v otrokovem življenju dve osebe, ki opravita to vlogo. Tako sta lahko to tudi mati-mati in oče-oče. Dokler osebe nudijo varnost, oskrbo, ljubezen in vzgojo otroku so primerni starši, ne glede na osebne okoliščine (spol, raso, spolno umerjenost, vero itd.)!

 

Legalizacijo in enakopravnost istospolnih porok podpiramo zato, ker smo vsi samo ljudlje in smo ENAKI! Rasa, vera, spol, rojstvo, spolna usmerjenost so lastnosti, ki nas definirajo in oblikujejo, a pod nobenim pogojem, ne smejo biti kriterij za diskriminacijo in zapostavljenost v družbi!!! Z enakoparvnostjo istospolnega partnerstva se bo končala diskriminacija v javnem sektroju; v zdravstvu, upravi in šoli! Sprejmimo in podprimo enakopravnost ter raznolikost družbe. V Evropi so istospolne poroke dovoljene v 11 državah, v ZDA pa v 37 zveznih državah.

Verjamem, da glasnejša kot bo naša podpora (Tako homoseksualcev kot tudi heteroseksualcev), več glav bomo dosegli J. Ljubezen je najmočnejša sila vesolja. Ne izberemo sami koga bomo ljubili, lahko pa sami dosežemo, da se bo VSAK, ne glede na spolno usmerjenost LAHKO POROČIL IN SI USTVARIL DRUŽINO! 

TURKI ZAVZELI ULICE V MINI KRILIH

11. februarja je bila v Instanbulu brutalno umorjena 20-letna študentka Ozgecan Aslan, ki se je upirala poskusu posilstva. Krutost njenega umora je močno pretresla in razjezila aktiviste, ki se zavzemajo za enakopravnost žensk, saj je Ozgecan ena izmed mnogih žensk, ki jih dočaka takšna srce parajoča usoda; lansko leto naj bi bilo v Turčiji umorjenih okoli 294 žensk. Aktivisti so se odločili, da je potrebno narediti konec tabuju nasilja nad ženskami; potrebno je o tem spregovoriti in se začeti proti temu tudi boriti.

Na Ozgecaninem pogrebu so njeno krsto nosile samo ženske. Turški predsednik je priznal, da je nasilje nad ženskami “krvaveča rana” Turčije, premier pa se je zaobljubil k temu, da bodo čimprej pričeli z iniciativo, za zmanjšanje nasilja nad ženskami. Vsekakor so take izjave napredek v boju za enakopravnost, hkrati pa feministična združenja v Turčiji opozarjajo, da se politiki še vedno ne zavedajo kako veliko odgovornost nosijo tudi sami, saj pogosto legitimizirajo nasilje nad ženskami s svojimi izjavami, da naj posiljena ženska donosi otroka in da naj ženske ne nosijo mini kril.

Zelo presenetljiva, a seveda dobrodošla in vsekakor nujno potrebna, je reakcija moških, na umor Ozgecan. Na twitterju so začeli pravo akcijo, imenovano #Ozgecanicinminietekgiy, kar v prevodu pomeni “obleci mini krilo za Ozgecan.” Moški se torej oblečejo v mini krilo in s tem izrazijo podporo vsem Turški ženskam, hkrati pa v svet pošiljajo sporočilo, da je nasilje nad ženskami absolutno nesprejemljivo, ne glede na to, kaj imajo oblečeno. Akcija se je razširila tudi na ulice; moški so v mini krilih zavzeli ulice in opozarjali na nasilje in diskriminacijo, s katero se ženske srečujejo vsak dan. 

VIR 1

VIR 2