Gverilska dekleta

Gverilska dekleta je aktivistična, feministična skupina žensk, ki svoj obraz skrivajo za podobo gorile in se borijo proti rasizmu in seksizmu v umetnosti. Probleme izpostavijo direktno in humorno. Kot sredstvo uporabljajo statistične podatke, plakate in akcije. Ker so aktivistke anonimne, se ob rob postavljajo ostalim superjunakom, kot so Robin hood, Batman, Spiderman in drugi.

Začetek njihovega delovanja sega v leto 1985. Povod za nastanek organizacije in njeno delovanje, je bila zloglasna razstava ''An international survey of Paintings and Sculpture'' v muzeju Moderne umetnosti v New Yorku leta 1984. Namen razstave je bil kratek pregled in povzetek najpomembnejših del svetovne sodobne umetnosti tistega časa. Šokiral je podatek, da je bilo med 169 razstavljalci samo 13 žensk. Vsi razstavljalci so bili bele rase, evropejci ali američani. Ženske so v odogovor začele s protesti pred muzejem in združba aktivistk je bila ustvarjena. Pozanimale so se o podobni situaciji v drugih galerijah in ugotovile, da je stanje hujše kot so pričakovale. Njihova prva uradna poteza je bila izobešanje statistik deleža ženskih razstavljalk v večjih in znanih muzejih in galerijah.

Njihovo delovanje je javnost šokiralo, nekatere celo razbesnelo. Postale so aktualna tema pogovora v različnih družbenih krogih. Gverilke so svoje podorčje delovanja raziširile izven umetniških voda in skupno izvedle že preko 60 uspešnih akcij. Izpostavljale so pravice žensk in rasne neenakosti po vsem svetu, vojne in njihove posledice, pravice LGBTja, korupcijo v svetu umetnosti in druge družbeno kritične teme. Leta 2005 so na Beneškem bienalu v svoji instalaciji predstavile diskriminatorno zgodovino bienala, kar je dviginilo veliko prahu in prineslo dobre rezultate.

Pravo število gverilskih deklet ni znano, a same pravijo, da se vsaka ženska rodi gverilka. Kljub svoji anonimnosti so se jim pridružile tudi nekatere svetovno znane umetnice, kot sta na primer Frida Kahlo in Yoko Ono.

Plakat iz leta 1990 

Plakat iz leta 2014

Gverilska dekleta danes

Gverilska dekleta delujejo še danes. Še vedno stremijo k ideji, da bi mogla biti umetnost dostopna vsem, ne samo 1% populacije. Ker se svet hitro spreminja, se spreminjajo tudi načini izražanja seksizma v svetu. Spodaj sta predstavljena plakata iz leta 1990 in 2014. Oblikovana sta enako, sporočilnost je ista a problematika je sodobnemu času primerna.

Več fotografij in plakatov si lahko ogledate na naslednji POVEZAVI

Viri: 

Chadwick, W. (2002). Women, art, and society. New York : Thames & Hudson

http://www.interviewmagazine.com/art/guerrilla-girls#_

http://www.guerrillagirls.com/index.shtml