Bechdelin test

Bechdelin test je kratek in preprost preizkus, s katerim preverimo reprezentiranost žensk v določenem filmu. Ne samo to, da sploh so reprezentirane, ampak tudi to, na kakšen način. Da film uspešno prestane Bechdelin test mora imeti izpolnjene vse naslednje tri pogoje:

1. Film vsebuje vsaj dva (poimenovana) ženska lika
2. Ki se med seboj pogovarjata
3. O čemerkoli drugem kot o moškem.

Zdi se preprosto kajne? Zanimivo je, da ogromno zelo popularnih Hollywoodskih filmov pade na tem testu. To potrjuje dejstvo, da so ženske izjemno slabo reprezentirane znotraj filmske industrije. Pogosto so njihovi liki premalo razviti oz. je njihov namen zgolj to, da so povezane z moškim likom. V mnogih filmih se ženske med seboj sploh ne pogovarjajo, če pa že se, je osrednja tema pogovora moški. Smešno je, da tega kot gledalci filma sploh ne opazimo. Vse se nam zdi normalno. Če pa bi bila situacija obrnjena, npr. da bi v nekem filmu nastopale izključno samo ženske, ali da se moški med seboj sploh ne bi pogovarjali, bi to zagotovo opazili čisto vsi.

Ravno zato je pomembno, da spodbudimo filmske ustvarjalce, naj posvetijo pozornost Bechdelinemu testu in začnejo ustvarjati kompleksnejše ženske like, ki imajo svojo avtonomnost in pa tudi stik z drugimi ženskami. Ženske si namreč zaslužimo enako reprezentiranost v filmih, kot jo imajo moški. Mar ne?! :)

Svojo podporo lahko izkažeš na naslednji povezavi: http://www.passthebechdeltest.com/

Na tejle povezavi pa si lahko ogledaš seznam nekaj zelo znanih filmov in preveriš ali padejo na testu: http://bechdeltest.com/top250/

Pobesneli Max: Cesta besa

Na festivalu v Cannesu je novinar vprašal Charlize Theron: »Od kod vse to prihaja [bes, ki ga je odigrala]?« Charlize: »Presenečenje, tudi ženske imajo to. Nisem edina.« 

Film, ki ga mora videti vsaka navdušenka in navdušenec nad akcijo in družbeno kritiko, ki se skriva za zmešnjavo in prenapolnjenostjo, ki jo akcija prinese s sabo. Grozljiv prikaz anarhične družbe, boj za nafto ter za samo preživetje v tem post-apokaliptičnem svetu, ki s prenapolnjenostjo z akcijo, eksplozijami in avtomobilskimi pregoni gledalca napolni s testosteronom. A film ni le za fante in dekleta, ki bi se navduševali nad tako akcijsko napolnjenimi zgodbami, kot je ta, v sebi nosi tudi močno feministično noto, saj mu ne manjka močnih ženskih likov, ki pa tam niso le za okras, vendar parirajo liku v naslovni vlogi (Tom Hardy), da so nekateri anti-feministi začeli pozivati k bojkotu filma.

Prisotnost ženskih likov ni nenavadna, vlogi, ki jo igra Furiosa (Charlize Theron), ki preživi za volanom veči del filma, popolnoma verjamemo kot gledalci, daje videz samoumevnosti, ravno to pa naredi ta film tako neverjeten – je feminističen v smislu samoumevnega vključevanja žensk kot del norega »moškega« sveta in jim daje dovoljenje, da so tudi vse kaj drugega kot nežne in nebogljene, okvirja, ki sta tako vseprisotna v stereotipnih oznakah v veliko preostalih zgodbah, ki jih ženske igrajo. Furiosa velikokrat spomni na tiste redke ženske, ki se jih ne najde veliko v takšnih filmih, in spomni tudi na Trinity iz Matrice.

Naravnost, ki jo dobijo ti liki v tako zmešanem svetu, pomagajo verjeti zgodbi, ki se dogaja nekje v prihodnosti, s pretiravanjem nekaterih tem, ki so vseprisotne v današnji resnični družbi, pa nastavlja ogledalo – te teme pa mora odkriti gledalec sam, jih najti za zmešnjavo in napolnjenostjo, ki je tako očitna že v samih napovednikih, kaj šele v samem filmu. Je zagotovo pripoved, ki se jo splača pogledati in raziskati in odgovarja tudi tistim, ki iščejo le akcijo – tukaj je je več kot dovolj. ;)

Je možno biti moški in obenem tudi feminist?

Ima moški glas v feminističnih teorijah svoje mesto? Ali lahko prinese napredek ali lahko feminizmu na kakšen način škoduje? Se sploh lahko moški počutijo varno kot zagovorniki feminizma v današnji družbi?

Med različnimi feminističnimi pogledi najdemo več pogledov na vključevanje moških v feministične razprave, tako se tu izpostavi radikalni lezbični feminizem, ki zagovarja tezo, da že samo vključevanje moških v katerokoli razpravo o feminizmu, čeprav bi morda moški zagovarjal točke, na katere daje gibanje poudarek, omogoča reproduciranje patriarhije in vključi maskulinost v te razprave, ki se hočejo ravno tem dominantnim delom družbe izogniti. Ta radikalni feminizem predpostavlja popolno izognitev moškim in s tem maskulinosti, ki jo prinesejo s sabo, v teh razpravah, vendar se s tem že nekam separatističnim pogledom vendarle ne strinjajo vsi deli gibanja, ki se bojuje za enakost spolov.

Progresivni moški pogled na tematiko moških zagovornikov feminizma in feminističnih pogledov zagovarja, da mora imeti takšna perspektiva, ki bi poudarjala enakost spolov tudi z moškega vidika, nekaj značilnosti. Moški feministi se kot del patriarhalnega reda morajo sprva zavedati privilegijev, ki jih imajo kot opresorji v heteronormativnem patriarhatu, to znanje temelji na refleksiji moške spolne vloge, ki mu jo je podelila družba, ter ozavestitev ženske podrejenosti, pomembna točka moških feministov pa je tudi ta, da dajejo gibanju novo dimenzijo, saj lahko feminizem predstavijo ostalim moškim na bolj njim prepričljiv način.

Ravno zato, ker feminizem predstavljajo moški, ki s svojim sodelovanjem pri zagovarjanju feminističnih idej in z gledanjem na svet ter družbo skozi feministično teorijo, pokažejo pot tudi preostalim moškim za kritično analizo lastne vloge v družbi, kjer je vsak del socializacijsko pogojenih vlog. Moški kot del spolne hierarhije, ki vlada trenutni družbi, tako ponudi temelje za spremembe, saj se zaveda svoje vloge v tem sistemu in jo skuša s kritično mislijo in razumevanjem spremeniti. Ne spreminja le ženske podjarmljenosti, zaveda se tudi kletke, ki jo je prejel zato, ker je moški, in opozarja tudi na različne vidike hegemonije, ki vladajo v različnih sferah družbe, tako v kulturnem in ekonomskem smislu.

Feminist se tu znajde v dvojni vlogi - zagovarja feministično misel a obenem pripada vladajočemu delu družbe. Obenem pa moški feminist ni zagovornik tega pogleda samo za to, da izpostavlja ženske težave, prav tako lahko in mora izpostavljati problematiko moških, ki se ravno tako soočajo s stereotipi, družbenimi pričakovanji in pritiski, prav tako se soočajo z nasiljem v partnerskih odnosih, posilstvi …, a vendarle takrat tudi njihov glas ni slišan oziroma že predhodno utišan. Tudi to, da se tukaj sploh sprašujemo, ali je moški lahko feminist – zakaj je to sploh tema za debatiranje, kot da bi družba tudi tukaj pritiskala na moške, da se ne identificirajo z bojem za enakost spolov ter za še večjo emancipacijo žensk. 

Da, seveda je moški lahko feminist. Zakaj vendarle ne? Če se nekdo zavzema za enakost med spoli in skuša spreminjati in premikati meje, ki določajo tako imenovane nasprotne strani, kot sta na primer maskulinost in feminilnost. Torej – zagovornik enakosti med spoli, ki hoče, da imajo ženske in moški enake možnosti, je feminist, ne glede na njegovo ali njeno spolno identiteto. Tudi močnejše spremembe so možne le takrat, ko za boljši svet sodelujemo vsi, ne da je približno polovica vseh izključena iz identifikacije s feminizmom samo zato, ker niso ženske.