Je možno biti moški in obenem tudi feminist?

Ima moški glas v feminističnih teorijah svoje mesto? Ali lahko prinese napredek ali lahko feminizmu na kakšen način škoduje? Se sploh lahko moški počutijo varno kot zagovorniki feminizma v današnji družbi?

Med različnimi feminističnimi pogledi najdemo več pogledov na vključevanje moških v feministične razprave, tako se tu izpostavi radikalni lezbični feminizem, ki zagovarja tezo, da že samo vključevanje moških v katerokoli razpravo o feminizmu, čeprav bi morda moški zagovarjal točke, na katere daje gibanje poudarek, omogoča reproduciranje patriarhije in vključi maskulinost v te razprave, ki se hočejo ravno tem dominantnim delom družbe izogniti. Ta radikalni feminizem predpostavlja popolno izognitev moškim in s tem maskulinosti, ki jo prinesejo s sabo, v teh razpravah, vendar se s tem že nekam separatističnim pogledom vendarle ne strinjajo vsi deli gibanja, ki se bojuje za enakost spolov.

Progresivni moški pogled na tematiko moških zagovornikov feminizma in feminističnih pogledov zagovarja, da mora imeti takšna perspektiva, ki bi poudarjala enakost spolov tudi z moškega vidika, nekaj značilnosti. Moški feministi se kot del patriarhalnega reda morajo sprva zavedati privilegijev, ki jih imajo kot opresorji v heteronormativnem patriarhatu, to znanje temelji na refleksiji moške spolne vloge, ki mu jo je podelila družba, ter ozavestitev ženske podrejenosti, pomembna točka moških feministov pa je tudi ta, da dajejo gibanju novo dimenzijo, saj lahko feminizem predstavijo ostalim moškim na bolj njim prepričljiv način.

Ravno zato, ker feminizem predstavljajo moški, ki s svojim sodelovanjem pri zagovarjanju feminističnih idej in z gledanjem na svet ter družbo skozi feministično teorijo, pokažejo pot tudi preostalim moškim za kritično analizo lastne vloge v družbi, kjer je vsak del socializacijsko pogojenih vlog. Moški kot del spolne hierarhije, ki vlada trenutni družbi, tako ponudi temelje za spremembe, saj se zaveda svoje vloge v tem sistemu in jo skuša s kritično mislijo in razumevanjem spremeniti. Ne spreminja le ženske podjarmljenosti, zaveda se tudi kletke, ki jo je prejel zato, ker je moški, in opozarja tudi na različne vidike hegemonije, ki vladajo v različnih sferah družbe, tako v kulturnem in ekonomskem smislu.

Feminist se tu znajde v dvojni vlogi - zagovarja feministično misel a obenem pripada vladajočemu delu družbe. Obenem pa moški feminist ni zagovornik tega pogleda samo za to, da izpostavlja ženske težave, prav tako lahko in mora izpostavljati problematiko moških, ki se ravno tako soočajo s stereotipi, družbenimi pričakovanji in pritiski, prav tako se soočajo z nasiljem v partnerskih odnosih, posilstvi …, a vendarle takrat tudi njihov glas ni slišan oziroma že predhodno utišan. Tudi to, da se tukaj sploh sprašujemo, ali je moški lahko feminist – zakaj je to sploh tema za debatiranje, kot da bi družba tudi tukaj pritiskala na moške, da se ne identificirajo z bojem za enakost spolov ter za še večjo emancipacijo žensk. 

Da, seveda je moški lahko feminist. Zakaj vendarle ne? Če se nekdo zavzema za enakost med spoli in skuša spreminjati in premikati meje, ki določajo tako imenovane nasprotne strani, kot sta na primer maskulinost in feminilnost. Torej – zagovornik enakosti med spoli, ki hoče, da imajo ženske in moški enake možnosti, je feminist, ne glede na njegovo ali njeno spolno identiteto. Tudi močnejše spremembe so možne le takrat, ko za boljši svet sodelujemo vsi, ne da je približno polovica vseh izključena iz identifikacije s feminizmom samo zato, ker niso ženske.