Revščina je seksistična

Ob delavskem prazniku, ki opominja na boj za pravice, ki bi pripomogle k izboljšanju razmer, v katerih so bili in so delavci, je potrebno opomniti tudi na drugi vidik zaposlovanja in specifičnosti ene najbolj ogroženih skupin med delavci – žensk. Da, tudi po spolu se delajo marsikatere razlike pri zaposlovanju, pa naj bo to v višini plače za enako delo ali pa že sam večji procent brezposelnosti ženskega dela populacije, v zahodnih državah in državah Svetovnega juga.

Časi so, kakršni so, dobiti dobro službo, ki bi zagotovila človeka vredno življenje, je težko najti, a še težje je ženskam. V Sloveniji se je skozi leta položaj žensk na področju zaposlovanja izboljševal, čeprav še vseeno ni popolnoma enak moškim, v času krize pa se je tehtnica zopet malce bolj nagnila na moško stran, kar pomeni, da imajo ženske večjo možnost, da so odpuščene in manjšo možnost, da so najete. Če postrežem s podatki Eurostata, je v Sloveniji razlika v procentu zaposlenosti moškega in ženske velika dobro odstotno točko, razlika se je povečala od začetka krize – morda se ne sliši veliko, a razlika obstaja, in to ne v državi tako imenovanega tretjega sveta. Seveda razlika ni prisotna samo v Sloveniji, ampak tudi v preostalih državah Evropske unije. Brezposelnost moških v Sloveniji pa je v letu 2014 znašala 9,0%, pri ženskah 10,6%, kar se razlikuje tudi od povprečja EU, kjer je povprečna brezposelnost žensk 10,2%.

Da se navežem na naslov tega prispevka – revščina je seksistična. Večja brezposelnost pomeni večjo revščino. A če citiram organizacijo One, ki se bori za izboljšanje razmer predvsem v državah tretjega sveta: »Čas je, da to nekdo izreče. Če si rojen kot ženska v eni od najrevnejših držav na svetu, to pomeni, da bo tvoje življenje težje samo zaradi tvojega spola.« In boj za zmanjšanje revščine ne vključuje le humanitarno pomoč v obliki materialnih dobrin, hrane, pomeni tudi opolnomočenje deklet, podporo pri razvijanju potencialov in izobraževanje, ki tudi ženske dviguje na enako raven, kjer se nahajajo moški.

V najmanj razvitih državah je razlika med zaposlenostjo žensk in moških kar 20%, medtem ko je povprečje v drugih državah, ki ne spadajo med najmanj razvite (najmanj razvite so na primer Čad, Etiopija, Madagaskar) 7%. Potrebno je ustaviti zanemarjanje pomembnosti spolne neenakosti, saj to vpliva na življenja – podatki Unesca navajajo velike razlike med izobraženimi in neizobraženimi ženskami, med pismenimi in nepismenimi, saj pismenost ženske pomeni manj možnosti, da umre med porodom, poznavanje prenašanja virusa HIV, pomeni tudi manj smrti otrok, saj bolj izobražene ženske bolj pogosto pokličejo zdravstvenega strokovnjaka k porodu, nimajo porodov kot najstnice in imajo povprečno manj otrok (vir: Unesco).

Dan dela obeležuje boj za pravice vseh delavcev, zato je edino prav, da se opominja na neenakosti pri zaposlovanju glede na spol, ki jih tudi v zahodnem svetu vsakodnevno srečujejo ženske, o tem pa se velikokrat sploh ne govori in to kot problem ni izpostavljeno, vendar pa je na mestu tudi zavedanje, da obstojijo hude razlike med spoloma v nerazvitih državah, kjer lahko upoštevanje pomembnosti izenačenja žensk pri sodelovanju v izobraževanju in skrbi za pismenost, pomeni zmanjšanje revščine celotne družbe in izboljšanje bodočnosti za naslednje generacije otrok, ki se bodo v to družbo rodili.

Več o seksistični revščini in strategijah za izboljšanje si lahko preberete na naslednjih dveh povezavah:

http://unesdoc.unesco.org/images/0022/002231/223115E.pdf

https://s3.amazonaws.com/one.org/pdfs/poverty_is_sexist_report.pdf